Slo 
Eng INTERNET, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKA DRUŽBA
Mickey dne 25/10/2016 17:53:12
- Kdaj je dovoljena nadaljnja prodaja računalniškega programa s pripadajočo licenco?
- Kdaj lahko upravljavec spletnega mesta hrani dinamičen IP-naslov?
- Sodišče EU o obveznostih ponudnikov omrežja WI-FI
1.Kdaj je dovoljena nadaljnja prodaja računalniškega programa s pripadajočo licenco?
V oktobrskih sodbah je Sodišče EU podalo stališče o tem kdaj je dovoljena nadaljnja prodaja računalniškega programa s pripadajočo licenco in kdaj lahko upravljavec spletnega mesta hrani dinamičen IP-naslov.
Sodišče EU je v zadevi C-166/15 Ranks in Vasiļevičs presodilo, da lahko prvotni pridobitelj kopije računalniškega programa s pripadajočo licenco za neomejeno uporabo kopijo in svojo licenco proda kot rabljeni naslednjemu pridobitelju. Če pa je bil originalni materialni nosilec poškodovan, uničen ali založen, naslednjemu pridobitelju brez dovoljenja imetnika pravice ne sme dobaviti svoje varnostne kopije tega programa.
Imetnik avtorske pravice na računalniškem programu (v konkretnem primeru je bila to družba Microsoft), ki je kopijo tega programa, skupaj z licenco za neomejeno uporabo tega programa, v Uniji prodal na materialnem nosilcu (kot sta CD-ROM ali DVD-ROM), ne more več nasprotovati temu, da prvotni pridobitelj ali nadaljnji pridobitelji to kopijo prodajo naprej, tudi če obstajajo pogodbena določila, ki nadaljnjo prodajo prepovedujejo.
2. Kdaj lahko upravljavec spletnega mesta hrani dinamičen IP-naslov?
V zadevi C-582/14 Breyer je Sodišče EU zavzelo stališče, da ima upravljavec spletnega mesta lahko legitimni interes za hrambo nekaterih osebnih podatkov obiskovalcev zaradi obrambe pred kibernetskimi napadi. Osebni podatek je za upravljavca spletnega mesta lahko tudi dinamični IP-naslov obiskovalca, kadar je identifikacija zadevnega obiskovalca mogoča s pravnimi sredstvi.
3. Sodišče EU o obveznostih ponudnikov omrežja WI-FI
Ali je upravljavec trgovine, ki javnosti brezplačno ponuja omrežje WI-FI odškodninsko odgovoren zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih storijo uporabniki? Sodišče EU je v zadevi Tobias Mc Fadden proti Sony Music Entertainment Germany zavzelo stališče, da ne. Vprašanje se je postavilo v zvezi s primerom, ko je McFadden v svoji trgovini javnosti brezplačno ponujal omrežje WI-FI z namenim oglaševanja oziroma pritegnitve javnosti in potencialnih strank na njegove proizvode in storitve. Preko tega omrežja je bil javnosti ponujen brezplačen prenos glasbenega dela, na katerem je imela družba Sony avtorske pravice.
Sony kot imetnik avtorskih pravic od Mc Faddena torej ne more zahtevati odškodnine, če so tretje osebe pri uporabi internetnega omrežja kršile njegove pravice. Sodišče EU pa je v svoji sodbi imetnikom avtorskih pravic omogočilo, da od nacionalnega organa ali sodišča zahtevajo, da ponudniku naloži ustavitev vsakršne kršitve avtorskih pravic s strani njegovih strank ali preprečitev takšnih kršitev.
V svoji sodbi je Sodišče EU podalo razlago člena 12(1) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL, posebna izdaja v slovenščini poglavje, poglavje 13, zvezek 25, str. 399).
Sodišče EU nasprotuje ukrepom, ki omogočajo nadzor s strani ponudnika internetne povezave nad vsemi prenesenimi podatki ali popolne prekinitve internetne povezave v primeru kršitev avtorske in sorodnih pravic s strani tretjih oseb. Primerno ravnotežje med pravicami intelektualne lastnine in svobodne gospodarske pobude ter svobode obveščanja ponudnikov pa po oceni Sodišča EU predstavlja zaščita internetne povezave z geslom, ki bi zahtevalo razkritje identitete uporabnika in ta torej ne bi mogel delovati anonimno. Meni, da bi tak ukrep uporabnike omrežja lahko odvrnil od kršitve avtorske in sorodnih pravic.
URL: Zadeva: C-484/14 - Mc Fadden